|
Informativni mesečnik SKUPAJ ZA ZDRAVJE ČLOVEKA IN NARAVE
V rubriki PRISPEVKI bomo zbrali in izbirali vse aktualne informacije (prispevki, članki, obvestila) predsvem z zdravstvenega področja (klasična in alternativna medicina ter druge oblike/metode zdravljenja, samopomoči), saj je naš osrednji cilj zdravstvena preventiva ljudi.
Trenutno sodelujemo in objavljamo izbrane prispevke gospe Sanje Lončar iz revije SKUPAJ ZA ZDRAVJE ČLOVEKA IN NARAVE
| Domača - divja pomoč za krepitev odpornosti |
|
Seveda vemo: ameriški slamnik in številna druga zelišča, bodisi kot tinkture ali poparki, sirotka, kisava, prehrana z nemajhnim deležem sezonskega, krajevno pridelanega sadja in zelenjave, mlečnokislinsko fermentirana zelenjava, mlečnokislo fermentirani žitni pripravki in še marsikaj, nam pomagajo vzdrževati naravno visoko odpornost proti okužbam vseh vrst.
Obenem ne gre pozabiti, da je najpomembnejši in najobsežnejši sedež našega limfnega sistema, ki ima največjo vlogo pri odpornosti, okoli debelega črevesa. Slednje v polni moči deluje le, če mu dovajamo primerne sestavine; ne smemo namreč pozabiti, da v njem živi več kot 400 vrst bakterij, ki lahko tvorijo skoraj polovico blata, ki ga izločimo, in se hranijo z ostanki neprebavljene hrane, ter da je njihovo razmerje odvisno od tega, kar zaužijemo. Zelenjava in celovita, pa čeprav zmleta, zdrobljena, popečena ali fermentirana žita so nadvse imenitna hranila za naš črevesni drobnoživelj. Poleg tega je zelo pomembno gibanje, kajti limfa se za razliko od krvnega obroka giblje le toliko, kolikor se gibljemo sami.
Naredimo preizkus: glede na telesno pripravljenost se ob prvi priložnosti, torej že zdaj, odpravimo na vsaj srednje dolg, če ne daljši pohod v naravo, torej nekje med 6 in 12 urami hoje. Zatem opazujmo. Kaj se zgodi naslednje jutro? Kako se počutimo? Kako se odzove prebava in izločanje presnovkov iz telesa? Naredimo to še kdaj, kajti posluh do samih sebe je pogosto tisto, kar zelo neradi slišimo, se pa zdravju in splošnemu počutju zelo prileže, če ga seveda upoštevamo.
Kislo zelje, kisla repa
V zimskem času je mlečnokislinsko fermentirana zelenjava ena najmočnejših in najpomembnejših vrst hrane, ki krepi odpornost. Torej ne le kislo zelje in kisla repa, temveč tudi kisla koleraba, kislo rdeče zelje in druge naravno kisane vrste zelenjave, ki sicer bolj sodijo na področje domače predelave kot nabave v trgovini. Večinoma gre za butične izdelke, kot so naravno kisane kumare, rdeča pesa, raznovrstna listnata zelenjava, vključno z divjimi zelenjavnimi vrstami, kratko kisana zelenjava na japonski in korejski način (kimči in drugi čudeži, predvsem iz kitajskega kapusa) in še marsikaj bi se našlo. Seveda ne pozabimo na zelnico in repnico oziroma vse druge tekočine, ki nastanejo med kisanjem zelenjave, saj vsebuje obilje mlečne kisline, rudnin, vitaminov in živih mlečnokislinskih bakterij. več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 27.1.2012
|
| Gorčično olje - stara tradicija v novi preobleki |
|
Gorčična semena smo do sedaj poznali le kot začimbo in surovino za pripravo gorčice. Na policah zdrave prehrane pa se je pred kratkim pojavilo še gorčično olje, ki ne samo, da slovi po kvalitetni prehranski sestavi, temveč tudi po odličnem okusu. Gorčično olje ima v človeški zgodovini že zelo dolg sloves. Gorčična semena so že tisočletja gojili širom po Aziji. Cenili so ga stari Grki, Rimljani, uporabljali pa so jih tudi že v stari indijski
medicini - Ayurvedi.
Trenutno je v proizvodnji gorčičnega olja vodilna Avstralija, kjer so razvili nove in kvalitetne sorte gorčice, ki ne vsebujejo škodljive eruka kisline. Le - ta je bila dolgo časa sporna sestavina gorčičnega olja. Z razvojem novih sort gorčice je tako gorčično olje močno pridobilo na pomenu.
Bela, črna in rjava gorčica (Brassica hirta, nigra in juncea) botanično spadajo med križnice, kamor spadajo tudi zelje, ohrovt, brokoli, oljna ogrščica idr. Posamezne gorčice (bela, črna in rjava) se med seboj razlikujejo v vsebnosti ostrih sestavin, kar pomeni - po vonju, okusu in barvi. Kakovostna gorčična olja pridelujejo s prvim hladnim stiskanjem, kar ohranja prehransko vrednost maščob.
KEMIČNA SESTAVA
Gorčična semena vsebujejo velik delež zdravih maščob, kvalitetnih beljakovin, ogljikove hidrate, številne vitamine in minerale. Med vitamini izstopajo beta karoten, vitamin E, vitamini B kompleksa in celo vitamin C, med minerali pa selen, cink, fosfor, magnezij, železo in kalcij. Sestava maščob gorčičnega olja je prehransko zelo ugodna. Olje vsebuje predvsem nenasičene maščobe, nenasičenih je le 5 %, kar je še posebej dobro za srčne bolnike. Med nenasičenimi maščobami je približno polovica enkrat nenasičenih (omega-9), ostalo pa so večkrat nenasičene, od katerih je 2/3 omega-6 in 1/3 omega-3 maščobnih kislin. Prav razmerje 1: 3 v korist omega-6 maščobnih kislin velja za idealno v prehrani ljudi.
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 25.1.2012
|
| Rastline čistijo zrak |
|
V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti varovanju okolja, med drugim tudi kakovosti zunanjega zraka. Zanemarjamo pa dejstvo, da sta na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje pogosto prav tako zelo onesnažena.
Raziskave namreč kažejo, da je lahko zrak v prostorih tudi do 100-krat bolj onesnažen od zunanjega. Dandanes preživimo ljudje, predvsem v mestih, večino časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu, v šolah, prevoznih sredstvih, trgovinah ali telovadnicah. Ker, predvsem pozimi, zrak v zaprtih prostorih predstavlja večino zraka, ki ga vdihnemo, nam ne bi smelo biti vseeno, kakšna je njegova kakovost.
Kaj onesnažuje notranji zrak?
Viri onesnaženja zraka vstopajo v prostor od zunaj, ali pa se v njem že nahajajo. Onesnaževalce zraka v prostoru lahko v grobem razdelimo na:
- hlapne organske spojine – toksične kemikalije (formaldehid, benzen, toluen, trikloretilen, …),
- mikroorganizme in drobna živa bitja (bakterije, virusi, glive, pršice, …),
- produkte človeškega metabolizma (ogljikov dioksid, aceton, etanol, metanol, …),
- hišni prah,
- pline (ogljikov monoksid, ogljikovodik, dušikov oksid, žveplov dioksid, …),
- radon,
- cigaretni dim in
- elektrosmog.
Kar 80 % vseh onesnaževalcev v prostoru predstavljajo hlapne organske spojine. To so snovi, ki temeljijo na ogljikovih atomih (od tod izvira pridevnik »organski«), hlapne pa se imenujejo zato, ker z lahkoto hlapijo tudi pri sobni temperaturi. Večina je umetnih, izdelujejo jih iz naftnih derivatov in so sestavni del številnih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Nahajajo se v mnogih umetnih gradbenih in izolacijskih materialih ter izdelkih, namenjenih olepševanju in čiščenju stanovanja. Hlapenje pri večini poteka zelo počasi, lahko tudi po več mesecev ali celo let. S tem se koncentracija hlapnih organskih spojin v prostoru, predvsem pozimi, ko je zračenje omejeno, bolj in bolj povečuje. Dosegajo se koncentracije, ki so zdravju škodljive. Danes poznamo že več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin. Med njimi so najpogostejše formaldehid, benzen in toluen, ki jih najdemo v lepilih, razredčilih, sredstvih za zaščito lesa, barvah, lakih, pohištvu in talnih oblogah iz industrijskega lesa, izolacijskih in gradbenih materialih, čistilih, kozmetiki, preprogah, talnih oblogah, sintetičnih tkaninah, tkaninah, ki jih ni treba likati, oblekah, očiščenih v čistilnici, in še bi lahko naštevali. Onesnaževalci zraka v prostoru ustvarjajo pozitivne naboje. Tako je vrednost negativnih ionov, ki vplivajo na dobro počutje in delujejo antioksidativno, pogosto zelo nizka. Poleg tega, da je zrak v notranjih prostorih umazan, je velikokrat tudi presuh. Za zdravo in prijetno štejemo relativno vlago med 45 in 55 %.
Sindrom bolnih stavb
Onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov – vse to so vzroki za zdravstvene težave, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom bolnih stavb. Ker je pozimi zrak v prostoru presuh, se ustna votlina, sapnik ali pljuča hitro izsušijo. Izsušena sluznica je nezaščitena in tako izpostavljena raznim škodljivim substancam (bakterije, virusi, škodljivi plini in delci), ki se usedajo nanjo. V pljučih pridejo škodljive substance v neposreden stik s krvjo, zaradi česar so vzrok hitrih okužb. Najprej se pojavijo glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos, ...), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Zmanjšajo se motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost, pojavita se slabo razpoloženje in depresivnost. Ti simptomi so odziv organizma na akutno neugodje in razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti prostor. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov, kot so povišana telesna temperatura, okužbe, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučnega delovanja, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis, rak. Ne postanemo torej bolni zaradi hladnega zraka ali zunanjega mraza, temveč je pravi vzrok okužb nekakovosten zrak, ki ga vdihavamo.
več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 6.12.2011
|
| Zdravo in dobro |
|
Res pa je, da bi pogosto pojedli nekaj zdravega, če bi imeli tako hrano pri roki. Zato vam predlagam, da na nakupovalni seznam dodaste:
Avokado. Če kupite trdega, ga za nekaj dni pustite na okenski polici, da se zmehča. Pripravite ga s skuto, začimbami (zeliščna sol), limono in jogurtom. Vse skupaj zmešate in že imate okusen obrok. Lahko ga nesete s seboj v službo in ga pojeste za malico. Poleg pojejte nekaj mandljev ali pa nekaj koščkov rdeče paprike.
Mandlji so odlično živilo, saj vsebujejo veliko beljakovin. Poleg tega imajo razmerje kalcij: magnezij v razmerju 2:1, kar zagotavlja, da se oba dva elementa vežeta v telo. Magnezij je mineral, ki pomaga razstrupljati jetra, poleg tega pa deluje na maščobo kot vžigalica. V celici namreč aktivira presnovo in posredno hujšanje.
Polnozrnate testenine. Ker so narejene iz polnozrnate moke, vsebujejo veliko vlaknin, ki vas nasitijo za dalj časa kot testenine iz bele moke. Preberite več o vlakninah
Temno listnata zelenjava kot so špinača, motovilec, brokoli, blitva, rukola,...bi se morale znajti na vašem krožniku prav vsak dan. Vsebujejo veliko železa, kalcija, kalija, C-vitamina in še veliko drugih antioksidantov, ki pripomorejo k aktivaciji hujšanja. Vam ne uspe s hrano - dodajte antioksidante!
Maslo ima lastnost, da prenese visoke temperature segrevanja. Poizkusite popeči piščančje meso na maslu. Navdušeni boste nad novim okusom!
Kaj bi morali črtati iz svojega nakupovalnega seznama?
Bela moka je popolnoma prazna hrana. Nadomestite jo z moko iz celega pšeničnega zrnja. Odlična je za pripravo polnozrnatih palačink, kot gostilo za omake in za pripravo polnozrnatih cmokov. Tudi bel kruh črtajte in ga nadomestite s pirinim, oz. rženim.
Sadni jogurt nadomestite z navadnim. Če imate radi sadne okuse, zamešajte vanj zmrznjene gozdne sadeže.
Sir z vsebnostjo maščobe 45% ali več. Nadomestite ga z lahkimi siri s 25% mlečne maščobe. Siri vsebujejo veliko beljakovin in so odlični za vmesne obroke.
Bel sladkor nadomestite z melaso ali javorjevim sirupom. Rjav sladkor je še bolj škodljiv kot bel, saj je samo pobarvan bel sladkor. Preberite celo zgodbo o sladkorju.
Pripravljene jedi v vrečkah (razne juhe, testenine...) vsebujejo veliko umetnih dodatkov, ki so na bazi škroba in sladkorja. Vsi ti dodatki povzročajo naval lakote kaj kmalu po zaužitju. Ste se že kdaj vprašali, zakaj vas napade volčja lakota po tem, ko ste se najedli?
Pripravila: MINKA GANTAR
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 30.11.2011
|
| Vsemogočni vitamin C |
|
Ali veste, da vaš domači ljubljenček izdeluje svoj lasten C-vitamin?
Vse živali razen morskega prašička, netopirjev, ki se hranijo s sadjem, azijske vrste rdečega slavčka in primatov (sem spada tudi človek) izdelujejo vitamin C v svojem telesu. Količina se razlikuje od vrste do vrste, navadno pa ustreza 2000 do 20000 mg na dan. Koza, npr. tvori 216 mg C-vitamina na kilogram telesne teže. Tako odrasla koza, ki tehta 60 kg, proizvede 13000 mg vitamina C. Mi ljudje bi morali dnevno zaužiti 260 svežih pomaranč, da bi si zagotovili takšno količino C-vitamina.
Ni bilo pa vedno tako!
Večina prebivalcev zahodnega sveta pa ga danes zaužije manj kot 100 mg dnevno (priporočljiv dnevni vnos je 60 mg na dan). Naši predniki so izgubili sposobnost lastnega izdelovanja vitamina C iz glukoze pred približno 40 milj. let, odtlej si moramo ta pomembni vitamin zagotoviti s hrano. Vzrok za takšne genetske mutacije je bila verjetno obilna prisotnost vitamina C v takratni prehrani, bogati s sadjem in drugimi deli rastlin, ki so človeku zlahka zagotovili nekaj gramov vitamina C na dan. Ko so naši predniki zapustili tropske kraje in se začeli naseljevati tudi v drugih delih sveta (zlasti v ledeni dobi, ko je bila vegetacija borna), jim je grozila velika nevarnost skorbuta.
Razvile so se bolezni, ki kažejo na pomanjkanje vitaminov
Skorbut je smrtno nevarna bolezen, pri kateri pride do okvare veznega tkiva: Vitamin C je nujno potreben za nastajanje kolagena in elastina, ki držita skupaj telesne celice, membrane in tkiva. Prva znamenja skorbuta so notranje krvavitve in modrice na koži, ki nastanejo zaradi prepustnosti krvnih žil. Če ima telo na voljo premalo vitamina C, se žile na morejo dovolj ojačati, zato se na notranjih straneh arterij pojavijo milijoni majhnih razpok in poškodb - začetek ateroskleroze. Ko je porabljen ves C-vitamin, začno vezna tkiva pokati in žile stene razpadati in človek umre zaradi notranjih krvavitev.
Poleg tega tudi sami pripomoremo k uničevanju vitaminov
Dokazano je, da onesnaženo okolje kot so dimni plini in strupi (megla in kajenje!!?), elektrosmog in radioaktivnost vodijo k zvišanim zahtevam telesa po vitaminih. Tako povzročajo prosti radikali iz okolja, zlasti cigaretni dim veliko porabo vitamina C. Ena cigareta namreč porabi 100 mg C-vitamina, 20 minutni stres pa ga porabi 300 mg.
več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 23.11.2011
|
|
.jpg)
