V rubriki PRISPEVKI bomo zbrali in izbirali vse aktualne informacije (prispevki, članki, obvestila) predsvem z zdravstvenega področja (klasična in alternativna medicina ter druge oblike/metode zdravljenja, samopomoči), saj je naš osrednji cilj zdravstvena preventiva ljudi.
Z nami trenutno sodelujeta MINKA GANTAR in uredništvo revije SKUPAJ ZA ZDRAVJE ČLOVEKA IN NARAVE oziroma prispevki ga Sanje Lončar.
| Gensko spremenjena hrana |
Domnevna varnost uporabe izdelkov z GSO sloni na trditvi, da se spremenjene genske sekvence, ki so v takšnih živilih, ne morejo prenesti na ljudi. Drugače povedano, hrana lahko vsebuje gensko spremenjene sekvence, vendar naj te ne bi vplivale na genski zapis naših celic.
V reviji Lebendige Erde 4/2010 so pred kratkim objavili povzetek raziskave o vplivu krme na mleko živali, ki je pokazala drugače. Da imajo koze, ki uživajo gensko spremenjeno krmo, spremenjene genske sekvence v svojem telesu, niti ni tako presenetljivo. Najbolj šokantno je, da so spremenjene sekvence našli tudi v kozličkih teh koz, ki so jih prehranjevali le z materinim mlekom. Študijo so izvedli na Univerzi v Neaplju in je bila objavljena v reviji Animal. Raziskovalci z Univerze v Neaplju so prvo skupino koz hranili z gensko spremenjeno sojo dva meseca pred in po skotitvi mladičkov. Koze v kontrolni skupini so hranili s sojo, ki ni bila gensko spremenjena. Kozlički pa so se v obeh skupinah po skotitvi hranili izključno z materinim mlekom.
Rezultati študije so potrdili tisto, česar nas je najbolj strah – genske sekvence se s hrano prenašajo tudi v telo tistega, ki jih uživa, in tudi naprej v naslednji rod. Tako so v skupini kozličkov, katerih matere so bile krmljene z gensko spremenjeno sojo, našli tuje DNA v ledvicah, jetrih, krvi in srcu. Poleg tega so ugotovili razlike v dejavnostih encimov. V nadaljnjih študijah nameravajo raziskati morebitne posledice na zdravje teh živali.
In kaj lahko na osnovi tega sklenemo?
Naša zakonodaja nam zaenkrat ne daje pravice vedeti, s čim so krmljene živali, katerih mleko, jajca ali meso uživamo. V konvencionalni reji je uporaba gensko spremenjene soje dovoljena in povsem običajna. Samo ekološka pridelava prepoveduje uporabo gensko spremenjene krme. Če se torej želite izogniti temu, da bi neznani geni zašli tudi v vaše organe, so edini varni izdelki tisti iz ekološke oziroma biodinamične pridelave.
Popravite pravočasno!
Na srečo naše telo očitno zna razlikovati med dobrimi geni in geni z napako. Zato se tudi trudi degenerirane gene popravljati, dokler vitalnost telesa to omogoča. Do zdaj so se pri tem “opravilu”najbolje izkazali aloe vera in klorofil, ki ga najdemo v stisnjenih sokovih zelenih rastlin, ječmenovi travi in nekaterih algah. Da hudič ne bi dobil mladih, je v času, v katerem živimo, najbolje pospešeno skrbeti za sprotno popravilo okvarjenih celic.
GSO hrana vpliva na plodnost
Ruski znanstveniki so objavili senzacionalne rezultate neodvisne študije, v kateri so več generacij hrčkov hranili s čisto ali gensko spremenjeno sojo. Pri prvi generaciji ni bilo opaziti večjih težav. Pri drugi generaciji, pa so že bile spremembe merljive. Skupina hranjena z GS sojo je rasla bolj počasi. Pri tretji generaciji pa se je ustavilo, ker hrčki tretje generacije krmljeni z GS sojo niso bili več zmožni razmnoževanja. Več o tem preberite v članku objavljenem na www.zazdravje.net » Ruski znanstveniki pravijo da je GS hrana škodljiva.«
Napisala: Sanja Lončar in Sabina Topolovec
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 27.8.2010
|
| Komaj-bio, standard-bio in premium-bio? |
|
Pogosto dobivamo vaša vprašanja, ali gre zaupati BIO izdelkom diskontnih ponudnikov. Opažate tudi, da lahko podobni izdelki, kot so, na primer, eko testenine, stanejo 2 ali 6 EUR na kilogram. Podobno je z vrsto drugih živil. Se res razlikujejo ali gre le za cenovno politiko?
O tem obširno pišemo na spletni strani www.zazdravje.net v članku pod enakim naslovom. Tukaj pa na kratko le o najbolj pomembnih možnih razlikah v kakovosti eko izdelkov.
Na trgu je čutiti vse večje pritiske za več eko živil po nižjih cenah. Zato se tudi dogaja, da na to področje prihaja vse več logike, ki v resnici ni trajnostno naravnana. Priča smo vedno večjemu razločevanju bio izdelkov. Na eni strani imamo ponudnike, ki se držijo minimalnih standardov, ki jih predpisujejo pravni predpisi Evropske skupnosti. Pri tovrstnih ponudnikih je optimizacija stroškov pri pridelavi in trženju ključnega pomena. Na drugi strani pa imamo proizvajalce in predelovalce, ki so pridruženi določenemu eko združenju in ki znatno presegajo predpise.
Predvsem velike verige in velike blagovne znamke potrebujejo velike dobavitelje. Torej iščejo takšne pridelovalce in predelovalce, ki delajo na veliko, ker lahko ti ponudijo potrebne količine. Na tej točki pa že lahko govorimo o kvalitativni razliki, ker veliki dobavitelji, na primer, pridelujejo eno rastlino na 150 ha, njihovo delo je praviloma v celoti mehanizirano in pri takšni pridelavi živila »ne vidijo« prav veliko človeških rok. Tako se lahko, na primer, eko korenček prideluje, ne da bi se v celotnem procesu karkoli naredilo ročno. Stroj ga poseje, stroj ga pobere, stroj ga opere in stroj ga zapakira. V tem pogledu je pridelava precej podobna konvencionalni, le da so seme, gnojila in škropiva ekološka. Ne gre za to, da smo sentimentalni, enostavno gre za popolnoma različno logiko, ki tudi ustvarja različno kakovost izdelka. Tam, kjer je eko kmetija sklenjeni krog in so na njej živali, ki dajejo gnojila, ter vrsta pridelkov, ki se izmenjujejo na površinah, lahko govorimo o sklenjenih krogotokih, v katere se ne vnaša skoraj nič od zunaj. Tam, kjer pa so na prvem mestu številke, pa sta tudi organizacija in posledično pridelek drugačna.
več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 27.8.2010
|
| Črevesna flora |
|
Črevesna flora so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. Sestavljajo jo v glavnem bakterije in glivice. Ločimo jih na “probiotike” , to je mikrobe, ki imajo ugoden vpliv na gostitelja, ter na škodljive mikroorganizme. Obe vrsti mikrobov sta naravni živelj v našem črevesju. Morata pa biti v ravnotežju, da probiotiki nemoteno opravljajo svoje koristne naloge za gostitelja. Težave in bolezni pa nastopijo, ko se zmanjša populacija “dobrih” in se preveč namnožijo “slabi” mikroorganizmi.
Črevesno floro sestavlja kakih 450 vrst mikroorganizmov. Med probiotiki so najbolj znani bacili vrste Laktobacillus in Bifidus. Med škodljivimi mikroorganizmi pa sta posebno razširjeni Candida Albicans in E. coli.
Obrambna vloga probiotikov.
Kar 70-80% imunskega sistema, ki je glavni obrambni mehanizem organizma, je v predelu črevesja (I.Rogelj, ). Skozi črevo prihaja s hrano glavnina toksinov, mikroorganizmov in drugih tujkov, ki jih morajo c celice imunskega sistema (levkociti) nevtralizirati. Pri opravljanju te vloge pa niso same. Lahko bi rekli, da so v črevesju tri “obrambne linije” celic. Prvo obrambno črto tvorijo probiotiki, ki so na notranji strani črevesja (v črevesni svetlini in v sluzi). Druga obrambna črta so celice črevesne stene, ki prepuščajo v notranjost organizma molekule in druge delce, zlasti tiste, ki so dovolj majhne. Šele v tretji liniji so celice imunskega sistema, ki “čakajo” v limfi in krvnih žilah za črevesno steno, “prepoznajo” morebitne tujke (strupene molekule, viruse…), ki jih je prepustila črevesna stena, ter jih napadejo.
Vloga probiotikov v tem obrambnem sistemu je zelo pomembna. Nekatere študije kažejo, da probiotiki vežejo nase karcinoge snovi iz hrane, ki se skupaj s fekalijami izločijo iz organizma, ali pa jih razgrajajo (N.Rotovnik Kozjek) . Proizvajajo antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale že v črevesni svetlini in sluzi.. Proizvajajo encime, ki zavirajo razmnoževanje patogenih bakterij, ki proizvajajo strupene snovi (N.Rotovnik Kozjek) . Črevesna flora torej na več načinov pripomore, da je v črevesju manj strupov. Zato varuje črevesno steno ter razbremenjuje imunski sistem, ki ob pomoči probiotikov deluje učinkovitejše. Probiotiki pa tudi spodbujajo delovanje imunskega sistema, saj proizvajajo snovi, ki pospešujejo njegovo delovanje. Uravnotežena črevesna flora je zato bistvena za dobro delovanje imunskega sistema. več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 17.8.2010
|
| Zdravo črevo je pogoj za zdravo telo |
|
Nismo mi tisti, ki imamo težave s prebavili, temveč jih imajo prebavila z nami.
Skozi leta ali celo desetletja napačnega hranjenja z mrtvo hrano se v debelem črevesu kopičijo toksične obloge starega blata, plast za plastjo. Ker je blato po uživanju ubite, industrijsko predelane ali toplotno razkuhane hrane zelo lepljivo (ima pozitivni električni naboj zaradi oddaje elektronov pri oksidaciji), dodobra oblepi stene črevesja. Črevesje pa ima, kot vse živo v naravi, torej tudi presna rastlinska hrana, negativni električni naboj. Zato se le blato take hrane ne lepi na stene črevesja. Obloge na steni črevesja z leti naredijo precej debelo, trdno, zasušeno in skoraj nepredirno »novo« steno črevesja. Takšne debele, trdne obloge debelemu črevesu preprečujejo opravljati njegovo funkcijo črpanja nekaterih hranilnih snovi in predstavljajo trajen vir zastrupljanja. Spremljajoča težava kopičenja oblog je tudi popolno preoblikovanje oziroma raztegnitev sten debelega črevesa. Zunanji premer z oblogami obremenjenega črevesa lahko doseže celo dva decimetra in pol. Notranji obseg pa lahko meri samo še 3 ali 4 centimetre. Kako naj v takšnem stanju debelo črevo sploh še opravlja svojo funkcijo? Zasušene obloge iz starega blata lahko tehtajo tudi do 10 kg. Dodatna težava zaradi njih so najrazličnejši zajedavci, ki se v njih zelo dobro počutijo, saj jih sploh ne opazimo.
Tako obloženo debelo črevo lahko povzroča najrazličnejša, tudi najtežja črevesna degenerativna obolenja, še posebej pri mesojedcih, in sicer zaradi gnitja v črevesnih divertiklih. Kako pa jih preprečimo, oziroma kako se obvarujemo lepljivega blata, ki se lepi na debelo črevo? Odgovor je preprost: z uživanjem presne ali čim manj predelane rastlinske hrane, ki ima poleg tega tudi veliko vlaknin – najboljših čistilcev črevesa. V pomoč so tudi kakovostni probiotiki in prebiotiki, dragocene začimbe in uživanje gline.
Če želimo, da se debelo črevo še hitreje znebi tanjših ali debelejših zasušenih oblog starega blata, mu moramo pomagati še z vodo. Te mu namreč kronično primanjkuje. Uporabimo lahko v prvi polovici 20. stoletja še precej razširjeno kurativno medicinsko prakso – klistir. Tekočine za klistiranje, ki jih bomo s pomočjo cevke in sonde spustili v debelo črevo, bodo naravno zmehčale najbolj trdovratne zasušene obloge starega blata tudi v morebitnih divertiklih debelega črevesa, ki lahko povzročajo vnetja vseh organov, ki ležijo ob njih: rodil, sečil, jeter, trebušne slinavke in celo srca. Klistir je bil, kot že rečeno, precej uporabljana medicinska praksa pri vnetnih boleznih še v prvi polovici 20. stoletja, potem pa so jo izrinili farmacevtski antibiotiki in antipiretiki, ki so sicer res odpravljali simptome vnetij in vročino, niso pa odpravili njihovega primarnega vzroka – zastajajočih gnijočih strupenih oblog v debelem črevesu. Zato tudi niso nenavadni pogosti recidivi vnetnih bolezni notranjih organov, ki ležijo ob debelem črevesu. Staro gnijoče strupeno blato lahko poleg tega povsem uniči črevesno floro (tako kot tudi močni antibiotiki) in tudi zdravje, ki je povsem odvisno od vsrkavanja nekaterih hranilnih snovi iz zaužite hrane.
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 16.7.2010
|
| Češnje - tako in drugače |
Ali ste vedeli, da so črvi v češnjah tam zaradi vašega zdravja?
Češnje vsebujejo vitamine, minerale, flavonoide in carotenoide - barvila tik pod površjem, ki na mnogo čudovitih načinov ščitijo življenje. Da se te zdravilne sestavine bolje vsrkajo potrebujete beljakovine in dobre maščobe. Vse to pa dobite v črvu.
Češnje so zdravilne. V nasprotju z nekaterimi drugimi vrstami sadja češnje po obiranju ne zorijo več, zato jih morate obrati v fazi popolne zrelosti, če želite uživati v polnosti okusa. To pomeni, da lahko dobimo samo sveže češnje za razliko od ostalega sadja, ki se počasi zori v hladilnicah s pomočjo kemikalij.
Češnja osvežuje notranje organe in ima blagodejni vpliv na celotni prebavni sistem, zlasti na črevesno floro in črevesje. Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin zelo priporočljive za diete pri srčnih boleznih, boleznih obtočil, protinu in revmatizmu. Češnjeve pečke, jedrca: Z njimi preganjamo gliste. Poleti zbiramo češnjeve pečke, jih posušimo in shranimo v kozarcih. Pri sumu, da imajo otroci gliste moramo 30-40 posušenih češnjevih jedrc namočiti v čistem vinskem kisu in pustiti 2 dni, da nabreknejo....
Pripravila: MINKA GANTAR
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 1.7.2010
|
|
