|
Člani društva ZDRAV PODJETNIK radi posredujejo svoje nasvete in predloge pri aktivnostih društva. Skušali smo zbrati nekaj takih priporočil in nasvetov , ki vam jih predstavljamo. V kolikor imate tudi Vi kakšen koristen nasvet Vas vabimo, da nam ga posredujete (vaš nasvet lahko pošljete po e-pošti: zdravp@gmail.com) . Skupaj bomo več vedeli.
V naši rubriki KORISTNI NASVETI bomo objavili vse aktualne, koristne in poučne prispevke in objave ter članke s strani naših članov in prijateljev. Med temi so SONČNA TRGOVINA, setveni koledar FRANCA BOŽJAKA in mnogi drugi.
| Um vlada materiji |
|
Vse pa se začne s predstavo, oziroma vizijo tega kar hočemo. To je prvi in osnovni korak in zanimivo je, da ga mnogi nikdar ne naredijo.
KAJ TOREJ ŽELIŠ
To je bistveno vprašanje. Upajmo si izraziti svoje srčne želje in svoja hotenja oblikujmo v pozitivno trditev, oziroma afirmacijo.Izvor vsega zla, tako na družbenem, kot osebnem nivoju, je prepričanje, da nam univerzum ni naklonjen.
ZAKAJ POZITIVNE TRDITVE - AFIRMACIJE, VČASIH NE DELUJEJO
Afirmacije so danes zelo popularne, vendar niso novodobna iznajdba. Znanost afirmacij je zahodu recimo predstavil Paramhansa Yogananda že v začetku prejšnjega stoletja. Afirmacije so pravzaprav del vseh starodavnih okultnih tradicij. V knjigah Joganande lahko najdete predloge za veliko čudovitih afirmacij, primernih za razne okoliščine. Zanimivo pa je, da Jogananda priporoča uporabo afirmacij, ki je čisto v skladu z navodili za tradicionalno mantra saddhano. Tisti, ki jo poznajo, bodo razumeli. Izberi si afirmacijo in jo ponavljaj, najprej glasno, potem vse tiše in počasneje, dokler se tvoj glas ne spremeni v šepet. Potem jo postopoma ponavljaj samo mentalno, ne da bi premikal ustnice in jezik, dokler ne začutiš, da si dosegel globoko, neprekinjeno koncentracijo- ki ni odsotnost zavedanja, ampak globoka kontinuiteta neprekinjene misli.
Naše trenutno stanje je posledica naših prepričanj (pa tudi besed in dejanj), ki večinoma temeljijo na preteklih izkušnjah, ali pa smo jih enostavno sprejeli za svoje, ker so nam jih vsadili naši starši, učitelji ali okolica. Koliko ljudi si recimo želi izobilja, istočasno pa imajo prepričanje, da so bogati ljudje nepošteni in sebični? Ali pa si želijo izpolnjujoče partnerstvo, istočasno pa imajo globoko v sebi prepričanje oziroma strah, da so to samo otročje sanje in da to ni mogoče. Dokler takšnega notranjega konflikta ne bomo razrešili, ga bomo z afirmacijami samo poglabljali. Zato je pomembno, da vsa negativna prepričanja v zvezi s pozitivno trditvijo, ki jo ponavljamo, ozavestimo, ker sicer se bo ob vsaki naši ponovitvi pojavil notranji ugovor, ki bo ravno tako glasen kot trditev sama. Z afirmacijami poskušamo reprogramirati našo podzavest, ki beleži vse naše misli, besede in dejanja in se odziva na tisto sugestijo, ki je prevladujoča. Če trikrat dnevno ponovimo pozitivno trditev, sicer pa je preko dneva naš um poln negativnih misli, slik negativnih izzidov in strahov - katera sugestija je prevladujoča? Zato okultni rek pravi: tisti, ki hoče spremeniti svoje življenje, mora spremeniti svoje miselne in govorne navade in pričakovanja.
Pomembno je torej, da se naučimo opazovati in obvladovati svoj um. Za to pa ne poznam boljše metode, kot je meditacija. Vse tehnike meditacije nas v bistvu urijo v tem - tehnike kot so Antar Mouna, ponavljanje manter s katerimi ustavimo klepet misli in seveda tudi vse druge tehnike, vključno z joga nidro, s katerimi se naučimo umiriti um in ustaviti svoj notranji monolog.
več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 1.9.2010
|
| Oralni seks in zdravje |
|
S poljubi do užitka
Oralni seks ima bogato zgodovino. Tudi pri živalih obstaja navada lizanja in sesanja spolnih organov, zato ne preseneča, da smo ljudje prevzeli te "živalske" navade. Dejanja oralnega seksa bogato dokumentirajo egiptovske in starogrške podobe. Ljudje uporabljajo usta za spodbujanje medsebojne seksualnosti približno tako dolgo, kot obstajajo. Kako je že s poljubljanjem?
Moški so ženske poljubljali na vrat, ušesa, prsi, hrbet, stegna in vsepovsod, kjer so menili, da bodo povečali njihovo pripravljenost na seks. Ni trajalo dolgo, ko so nekateri napredni moški ugotovili, da poljubljanje ženskih spolovil dela čudeže. Latinsko besedo cunnilingus so skovali za opis lizanja vulve. Nekatere enako podjetne ženske so odkrile, da lahko moške s sesanjem njihovega penisa spremenijo v služabnike. Latinsko besedo felatio so skovali, da bi opisali sesanje moškega spolnega uda.
Čustveno zadovoljujoče
Oralni seks je zelo priljubljena tehnika, ki jo pri spolnih odnosih uporabljamo tako rekoč vsi, bodisi kot samostojno obliko seksa bodisi kot najbolj vročo predigro oziroma uvod v "pravi", genitalni seks. Za nekatere je poljubljanje spolnih organov veliko intimnejše dejanje od drugih oblik seksa in če se ga lotimo pravilno, je lahko tudi čustveno zelo zadovoljujoče. Tako za ženske kot za moške velja, da morajo dodobra spoznati čustvene potrebe drugega, ne pa se poučiti zgolj o tem, kaj je treba narediti, da bo drugi doživel orgazem.
Kaj je varen oralni seks?
Dokazano je, da je nezaščiten oralni seks veliko varnejši od drugih oblik seksa, denimo vaginalnega ali analnega. En od razlogov za to tiči v tem, da so tkiva v anusu veliko tanjša in dovzetnejša za raztrganine kot tista v ustih. Poleg tega je seme veliko lažje odstraniti iz ust kot iz drugih odprtin. Ali je torej oralni seks popolnoma varen? Sploh ne. Obstaja veliko dejavnikov tveganja, ki se jih nemara sploh ne zavedamo. Tako kot nezaščiten seks tudi nezaščiten oralni seks pomeni tveganje. Bolezni dlesni in ustne votline so odprta vrata za sprejem spolno prenosljivih bolezni.
Znano je, da se med nezaščitenim oralnim seksom herpes prenaša tudi s spolnih organov na usta ali z ust na genitalije. Dejstvo je, da je tveganje znatno manjše pri "prejemniku" oralnega seksa, kot pri tistem, ki izvaja oralni seks. Za osebo, ki izvaja oralni seks, se možnost tveganja za okužbo zmanjša, če ima zdrave dlesni, če ne pride do izliva semena v usta in če ženska nima menstruacije. Toda takšni zaščitni ukrepi ne zadostujejo vedno. Obstaja namreč možnost, da so v ustih drobne ranice, ki se jih oseba niti ne zaveda, poleg tega moški ni vedno zmožen nadzirati izliva.
 več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 25.8.2010
|
| Spolna vzgoja otrok |
|
Predstavljajte si, da vaš otrok lepega dne pride domov in kot strela z jasnega vas doleti vprašanje: "Mami, kaj je to spolni odnos (seks)".Kaj boste odgovorili?Seveda so nam vedno na voljo odgovori, s katerimi se izognemo konkretnim pojasnilom: "Vprašaj očeta/mamo." "Povedal/povedala ti bom, ko boš dovolj star/stara, da boš razumel/razumela." "Kje pa si to pobral/pobrala?"
Toda najbolje je, da otroku odgovorite na vprašanje in mu z odgovorom tudi približate spolnost. Tako bo dobil informacije iz prve roke, prav od vas. Zavedati se je namreč treba, da se bo otrok o spolnosti poučil, če to želimo ali ne. Naša pravica in dolžnost je, da mu predstavimo pravo podobo spolnosti, saj zunanje informacije (otrok jih dobi v medijih, a tudi od prijateljev in vrstnikov) niso vedno točne. Otrok mora dobiti ustrezne informacije o spolnosti še pred začetkom telesnih sprememb, torej še preden vstopi v puberteto in še preden razvije določene vzorce obnašanja. V nasprotnem primeru utegne biti zaradi vsega, kar se dogaja z njegovim telesom, prestrašen in zaskrbljen.
Preden se starši z otrokom odkrito pogovorijo o spolnosti, se morajo seveda znati z njim odprto sporazumevati. Prav takrat se lahko partnerja na novo začneta zavedati sebe in svojih potreb. Starši namreč prepogosto pozabljajo, da so tudi v vlogi ljubimcev. Prevzemanje starševske odgovornosti ne sme omejevati partnerske spolnosti in ljubezni. Z odprtim pogovorom – sprva medsebojnim in nato še z otrokom − se lahko partnerja znova zavesta svojega intimnega odnosa, s tam pa sta tudi bolje pripravljena na soočenje z razvojem otrokove seksualnosti. Zato pogovora z otrokom o spolnosti ne jemljimo kot grožnjo, marveč kot izziv, s katerim bomo okrepili tudi partnerski vezi.
KDAJ JE PRAVI ČAS ZA POGOVOR?
Pravzaprav nikoli. Učenje o spolnosti namreč ne sme biti stvar enega samega pogovora "na vse ali nič", pač pa proces, v katerem se otrok sčasoma nauči vsega, kar mora vedeti. Na otrokova vprašanja moramo odgovoriti, ko jih zastavi, in vsakič sproti potešiti njegovo radovednost.
Spolna vzgoja naj se začne zgodaj. Starost, ko je treba otroku podati informacije o spolnosti, je seveda odvisna od otrokove telesne, čustvene in intelektualne razvitosti in ravni njegovega razumevanja. Odvisna je tudi od tega, kdo otroka seznanja s temi vprašanji, kdaj in v kakšnem kontekstu, predvsem pa od otrokove radovednosti. Neuradna "meja" med manjšo in večjo dojemljivostjo otroka za pogovor o spolnosti je med osmim in devetim letom.
To da otrok čimprej dobi ustrezne informacije o spolnosti, je pomembno predvsem zaradi dvojega: do hormonskih sprememb, ki so za otroka neprijetne in težko razumljive, namreč prihaja že zelo zgodaj (neredko osemletnice postajajo poraščene, rastejo jim prsi); otroci so prek različnih medijev vsakodnevno izpostavljeni (tudi nasilni) spolnosti in pornografiji. Temu se ne moremo izogniti, izognemo pa se lahko temu, da bi otrok imel napačne predstave o spolnosti. Če otrok ne pokaže zanimanja za spolnost, naj pobudo vzamejo v roke starši. Okrog petega leta starosti mu lahko začnemo predstavljati knjige, ki spolnost opisujejo na način, primeren starosti, obenem pa nam pomagajo pri izbiri ustreznih besed. Za začetek koristnega pogovora zadošča že vprašanje ali dve. Primer: z najstnikom gledate film o najstniški nosečnosti. Po filmu ga povprašajte za mnenje. Se je strinjal z igralčevim obnašanjem?
Ne glede na otrokovo starost je pomembno, da mu ne ponujamo nerazumljivih podatkov o spolnosti ali v njem vzbujamo občutka, da je neumen, ker ne zastavlja tovrstnih vprašanj ali pa si spolnost razlaga po svoje. več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 18.8.2010
|
| Pozornost |
|
Večji del našega življenja se sestoji iz tega, da nam drugi posvečajo pozornost, oziroma mi njim. Pojem pozornosti pogosto označujemo kot neko obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na kaj. Pomeni pozorno spremljati, intenzivno poslušati, kazati zanimanje, zavestno misliti na nekaj alo o nečem premišljevati.
Pri tem gre seveda za zavestno aktivnost. V številnih trenutkih, ko se manj zavedamo, nam opazno primanjkuje pozornosti, zavestne izmenjave energije, predvsem življenjske energije. Energijo sprejme in jo, osebno obarvano, odda naprej. Energija je potrebna, da bi lahko živeli. Vprašanje pa je kdo lahko energijo neposredno in v čisti obliki pritegne in sprejema?
Zato se ljudje za nasvet obračajo na soljudi, na skupino, h kateri spadajo, na družino, kateri člani so, na svoj narod ali raso. Iščejo torej tam, kjer so prisotne takšne vibracije energije, ki ustreza njihovi osebni naravi. Vsak val energije ima torej lastno posebno vibracijo ali barvo, ki nastane zaradi značaja odgovarjajoče skupine. Energija, ki kroži v določeni skupini je takorekoč ujeta v napetostno polje. Podobna je štafetni palici, ki jo posamezni član preda drugemu.
Nihče pa te palice ne more zadržati dlje časa. Lahko jo začasno sprejme, uporablja, potem pa jo mora predati dalje. Tako sila, ki oživlja, kroži v skupini, ne da bi prišlo do obnove, prenove ali rasti. Zaradi tega je v skupini vidna določena homogenost, ki konec koncev zajame vse člane skupine, če seveda krog ni prekinjen. Po eni strani se ti ljudje prepoznajo kot člani skupine, po drugi strani pa nastanejo v skupini določene navade, rituali in načini obnašanja, celo oblačenja, kar pa seveda krožečo energijo, skoraj ne more spremeniti, kaj šele dvigniti.
Posledično zaradi tega prihaja znotraj skupine do določene mere gotovosti in varnosti. Vendar pa za tiste člane, ki so skupino prerasli, pa to lahko pomeni ujetost. Družina, ki pravilno deluje, je za odraščujoče otroke, varno pristanišče. Ko pa se v puberteti prične oblikovati otrokov značaj, lahko otrok isto družino doživlja kot ječo. To so najtežja leta za starše, saj otrok vso svojo energijo uporablja, da bi jim dokazal napake in spremenil način njihovega ravnanja. Če pa mu to ne uspe v zadostni meri, zapade v ritem družinskega značaja in družinskih navad. več...
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 11.8.2010
|
| Potovanje s komastincem |
|
Da bo vaše potovanje v užitek tako vam kot vašemu kosmatincu, je pred vami nekaj osnovnih napotkov. Prvo pravilo v teh pasjih dneh pa sta še vedno senca in voda!
Varna vožnja
Kosmatega prijatelja zaščitite že med samo vožnjo. Od potniškega prostora ga lahko ločite z varnostno ogrado ali mrežo, ga na zadnji sedež pritrdite z varnostnim pasom ali ga namestite v prenosno kletko. Med daljšo vožnjo napravite postanke, psa sprehodite in mu ponudite svežo hladno vodo. Kosmatinca v vaši odsotnosti ne puščajte zaprtega v avtomobilu na soncu, če že, naj bodo postanki v senci kratki ter šipe rahlo odprte.
Prehladi zaradi klime in prepihov
Potujte v čim bolj hladnem času, torej pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je tudi na cesti najmanj gneče. Čeprav imate v avtu klimo, naj temperatura v avtu ne bo prenizka, če se le da, se izognite tudi prepihu pri odprtih šipah, saj se tudi štirinožni prijatelji lahko prehladijo.
Potovalna slabost
Če ima kosmatinec težave pri vožnji, ga ta vznemirja ali mu je slabo, se že pred počitnicami posvetujte z veterinarjem, ki mu lahko, če preceni, da je to potrebno, predpiše blaga pomirjevala. Prav tako naj pred vožnjo mali potnik nekaj časa ne je in se tako izogne dodatnim morebitnim slabostim.
Osebno, prosim!
Osebni dokument bosta potrebovala oba, zato nikar ne pozabite na njegov potni list ter se prepričajte, da je pes pred odhodom v tujino redno cepljen. Koristno bo, za morebitne nujne primere preverite kje, blizu vaše nastanitve, se nahaja dežurni veterinar. S seboj pa vzemite tudi prvo pomoč in nagobčnik.
Pozor, srčne gliste!
Že pred potovanjem kosmatinca zaščitite proti klopom in bolham ter ga vsak dan dodatno preglejte. Med kosmatinčevo prtljago naj bo tudi posebna pinceta, s katero boste lahko odstranili nezaželenega zajedalskega gosta. Ob počitnicah na Primorskem, v Jadranu in Grčiji pa svojega štirinožnega prijatelja zaščitite še proti srčnim glistam.
Norenje na plaži
Pred rezervacijo se pozanimajte tudi, kako je z nastanitvijo psov in njegovim dostopom do plaže ali katerega drugega turističnega območja, saj psi vedno ne morejo z vami. Premislite, kje boste svojega kosmatega prijatelja v času svoje odsotnosti pustili. Na morju vsekakor velja razmisliti o kakšnem bolj obrobnem kotičku, kjer se izognete morebitnim grdim pogledom in godrnjanju.
S seboj lahko vzamete tudi malo daljšo vrvico, da se bo psiček lahko gibal na širšem območju, a se izognil tacanju po tujih brisačah. Vedno imejte s seboj dovolj pitne vode, kosmatincu pa zagotovite senčen kraj, še posebno v času, ko je sonce najmočnejše. Ker psi načeloma obožujejo vodo in se v njej hladijo, ne pozabite na kakšno plavajočo igračko. Po kopanju v slani vodi pa ga ne pozabite sprati s sladko vodo.
Vročinski udar – hladite počasi
Vedno imejte v mislih, da psi v večini ne vedo, kdaj imajo dovolj, saj so aktivnosti tako zelo zanimive, da pozabijo na vroče žgoče sonce. Poskrbite, da intenzivna aktivnost na močnem soncu ne bo trajala več kot nekaj minut, in mu po naporu ponudite vodo v senci, saj lahko zaradi pretiravanja pes doživi vročinski udar. Če se to vseeno zgodi, ga ohlajajte počasi. Odnesite ga v senco in ohlajajte z obkladki po glavi in spodnjem delu, če imate na voljo večje količine vode, ga počasi ohlajajte v njej.
Vir: ŽURNAL
|
| Objavil: Mrs. Bartolič |
Datum: 23.7.2010
|
|
